Glas vsakodnevno tvori svojevrstno kompozicijo, ki se oblikuje skozi kompleksno glasbilo našega telesa. Skozi večplastno strukturo večinoma improviziranih odzivov na mnogotere dražljaje, katerim smo dnevno in situacijsko izpostavljeni, nastaja neponovljiva skladba, ki sledi individualnim potem premikanja posameznika.

Glas, tudi če ni izražen, prebiva v notranji tišini posameznika in pri tem tvori živo entiteto, v kateri poteka neprekinjena komunikacija med mnogoterimi podosebnostmi. Šele ob zavestni odločitvi postane slišan, nato pa prožno prehaja med različnimi vlogami: sporazumevanjem, opozarjanjem, sporočanjem, izrazom moči, ustvarjanjem, družbenim povezovanjem, umirjanjem in kot terapevtsko orodje.

Zvočni sprehod GLASnaPOT nas z glasnih mestnih ulic postopoma popelje v notranje pokrajine – na pot spoznavanja glasbila, v katerem bivamo, ter nas povabi, da radovedno raziščemo vse njegove kotičke